Prvi in zadnji narodno zavedni Slovenec na čelu deželne uprave na Kranjskem
Andrej baron Winkler (1825-1916) se je v slovensko zgodovino kot “mož, ki mu je bilo usojeno, da je v znatni meri pomagal slovenskemu narodu pri njegovih prizadevanjih za pridobitev narodnih pravic.” Obdobje med letom 1880 in 1892, ko je bil deželni predsednik na Kranjskem, imenovano tudi “era Winkler,” je bilo za Slovence na Kranjskem prelomno, saj so po njegovi zaslugi dosegli politično in jezikovno enakopravnost z Nemci v osrednji, večinski slovenski deželi. Andrej Winkler, Dunaju zvesti in nedvoumno slovensko opredeljeni cesarski namestnik, je povečal število slovenskega uradništva, Slovenščina pa je poleg Nemščine postala tudi jezik uradovanja ter sodstva v deželi. Slovenci so že par let po njegovem nastopu funkcije pridobili večino v ljubljanskem mestnem svetu ter kranjskem deželnem zboru, za deželne glavarje pa so bili od takrat naprej imenovani le Slovenci. Poskrbel je tudi za razvoj slovenskega šolstva, pogozditev Krasa, kot tudi za slovensko pravno terminologijo v prevodih uradnih aktov.
Leta 1825 v kraju Nemci na Trnovski planoti na Goriškem oz. Avstrijskem Primorju rojeni, na Dunaju izšolani pravnik Andrej Winkler se je tekom kariere najprej odlikoval kot marljiv in vesten uradnik ter okrajni glavar v Krminu (Cormons) ter Tolminu na Goriškem. Izvoljen je bil tudi za poslanca v deželnem zboru Gradiško-Gradiščanske in njegovo tamkajšnje delovanje je bilo prav tako zaznamovano s prizadevanjem za večjo politično in jezikovno uveljavitev Slovencev, a v oziru do tamkajšnjih Italijanov. Na Goriškem si je Winkler pridobil tolikšno zaupanje med Slovenskim prebivalstvom, da so ga ti izvolili tudi za poslanca v Avstrijskem državnem zboru na Dunaju.
Ob upokojitvi s funkcije deželnega predsednika Kranjske se je umaknil nazaj na Goriško, kjer je živel izmenično v Gorici in Tolminu. Po izbruhu vojne s kraljevino Italijo leta 1915 je odšel v begunstvo v Gradec na Štajersko, kjer je marca 1916 tudi umrl. Cesar Franc Jožef ga je leta 1883 za zasluge povišal v baronski stan, tekom življenja je bil odlikovan tudi z velikim križem reda Franca Jožefa ter viteza reda železne krone II. razreda. Bil je tudi častni meščan oz. občan številnih krajev na Slovenskem.
Andreja barona Winklerja bosta predstavila slovenski zgodovinar Igor Gardelin, MA, in Christian Winkler, pravnuk predstavljenega staroavstrijskega politika in visokega državnega uradnika. Knjigo o Andreju baronu Winklerju je napisal Jože Šušmelj, nekdanji župan Nove Gorice, prvi slovenski generalni konzul v Trstu, pooblaščeni minister na slovenskem veleposlaništvu v Rimu in avtor številnih knjig.