Serija “Gradec : Ljubljana – dve mesti, dve reki”
Dve mesti, obe glavni mesti svoje regije oz. države, obe s približno 300.000 prebivalci, obe ležita ob reki: Gradec ob Muri, Ljubljana ob Ljubljanici. Toda kako to, da je precej manjša Ljubljanica v slovenski metropoli veliko bolj navzoča kot Mura v Gradcu? V Ljubljani se je na obeh bregovih Ljubljanice razvilo živahno urbano življenje. In po reki se lahko vozimo s turističnimi ladjicami. V Gradcu pa je Mura vkopana v svoje rečno korito, ob straneh jo obdajajo grmovje in drevesa, zato je komaj dostopna.
Christine Kertz je najprej v Sloveniji, po svoji vrnitvi na avstrijsko Štajersko pa tudi v Gradcu, ob obeh rekah poizvedovala za glasovi, podobami, znaki in običaji ter jih nato umetniško dokumentirala, vzpostavljala povezave in razmišljala o njih. Svoje izkušnje v obeh mestih je ovekovečila v fotografijah, risbah, slikah in/ali grafikah ter za vsako mesto napisala tudi posebno besedilo.
©Edith Risse, umetnostna zgodovinarka in kuratorka
Stik: christine.kertz@gmx.at
Spletna stran: www.kertz.at
Spremljevalna slikovna besedila Christine Kertz
HREPENENJE – TIŠINA
Takt ubija ure –
z usti, odprtimi za klic.
Spomin, tiho šepetanje – ostanipojdistoj.
Otrplo, brezvoljno v dvoje v množici.
VODNE ŽELJE
skači radoživo – hlastajoč za zrakom
pogumno – radoživo – v rumeni sončni jasnini
globoko modro hlepeč po sosedovi globini.
– Mehurčkasta bližina modre barve.
TANKOČUTNOST
Barvna obleka, pričarana s potezami čopiča in površjem,
sredi rumenine – oslepljena v temini.
Ganjena – me pomirja duša
ne ostani sama
KARSEDA INTENZIVNO
se tiho vrtijo kolesa – hrepeneč po mirovanju.
1 – dva – štiri – mene kmalu ne bo več tu.
Klic izzvanja – v svetlih laseh.
Pisano se obarva v sončni jasnini.