Serija “Hrepenenje po potovanjih”

Nahrbtnik je Barbarin sopotnik na potovanjih po vseh celinah že več kot 15 let. Ta potovanja so ji dala priložnost za samoobnovo in izostrila njen pogled na ustvarjalni proces. Kot dobro izhodišče zanj se je pokazal medij fotografije. V svojih jedkanicah rada združuje ta osnovni motiv z arhitekturnimi elementi. Črni nahrbtnik kot metafora za potovanja tako na fotografijah kot na jedkanicah ustvarja ključno vzajemno delovanje prostora, svetlobe in arhitekture. Serija fotografij je nastala na arhitekturnem bienalu v Benetkah, v jedkanicah, nastalih v grafični delavnici v Dresdnu, pa je nahrbtnik nato vključila v slikovno kompozicijo.

Nekaj zadnjih udeležb pri projektih in razstavah:

2020 grafični trienale v Beogradu, Srbija
2020 grafični bienale v Douru, Portugalska
2020 razstava „to another view“ v galeriji Schaumbad, Graško kulturno leto 2020
2021 razstavaGlobal Print v Duoru, Portugalska
2021 razstava „artfully recycled“ pri SULUV (Savez udruženja likovnih umetnika Vojvodine) v Novem Sadu, Srbija, v sklopu Graškega kulturnega leta 2020
2022 razstava “Prepletanja/Verflechtungen“, Ljubljana, DLUL, ženski projekt z umetnicami iz Avstrije in Slovenije

Stik: hammer_barbara@hotmail.com

Spremljajoče popotniške pesmi Maruše Krese iz pesniške zbirke “Nenadoma se je stemnilo / Plötzlich wurde es dunkel”*

Hrvaška, 1996

Jutro je.
Do morja se odpravljam.
Ladja prijhaja.
Saj slišim.
Slišim to ladjo od včeraj,
ko je bilo mesto polno mornarjev,
divjakov,
trgovcev s pisanim blagom.
Izgubljeni kovčki
in srebrne skrinje,
stare kočije,
jokajoči otroci,
brezglave dojilje,
žonglerji, vedeževalke,
zdravilne rastline z gora
in neznani menihi.
Do morja se odpravljam.
Mogoče ladja prihaja.

Italija, 2010

Vzela sem vrtnico in odšla.
Po mestu sem hodila.
Z vrtnico,
ki sem jo dobila.
Dolgo sem čakala.
Na vrtnico.
V nežnost zavito.
Z vrtnico hodim
željam nasproti,
veselju ansproti.
Skrivnosti nasproti.
Samo moji.
Z vrtnico sem hodila po mestu.

Maruša Krese: Venezuela, 2010

Mogoče se temu reče sreča.
Mogoče. Sreča.
Reka, drevesa, sonce, tišina, življenje.
Le kdo me tam za hrbtom nagovarja?

*Pesmi so iz zbirke Maruše Krese Nenadoma se je stemnilo / Plötzlich wurde es dunkel. Popotniške pesmi / Reisegedichte. Prevod: Daniela Kocmut. Laafeld/Potrna, Bad Radkersburg: Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark – Pavelhaus, 2011.

Maruša Krese (1947-2013) je bila pisateljica, pesnica in novinarka. Dolgo je živela in ustvarjala v Berlinu. Izdala je tri prozna dela in osem pesniških zbirk. Leta 2005/06 je bila „mestna pisateljica“ (Stadtschreiberin) v Gradcu. Leta 1997 jo je nemški predsednik odlikoval s križem za zasluge Zvezne republike Nemčije za njena prizadevanja na področju kulturnega in humanitarnega sodelovanja med Nemčijo ter Bosno in Hercegovino.